INTERVJU : V ustni higieni ni bližnjic
Simona Knific Vesel, ustna higieničarka t. i. prve generacije je svojevrstna varuhinja ustnega zdravja. Poudarja preventivo pred kurativo, tako pri odraslih kot otrocih, obenem pa je »mati« oziroma avtorica zobnega škrata Svetlina, ki mladim skozi prikupne in poučne avdio-video zgodbice pomaga pri usmerjanju in ohranjanju ustnega zdravja.
.
AVTOR: Miran Varga, samostojni novinar
.
Kdo je ustni higienik in kaj pravzaprav počne?
Primarno poslanstvo ustnega higienika je preventivne narave s ciljem ohranitve ustnega zdravja. Sodobna preventivna obravnava ustne votline je usmerjena k celostnemu pristopu. Pri tem imamo ustni higieniki pomembno vlogo, ne le z našimi storitvami, ampak tudi s predajanjem znanja in informacij, ki posamezniku pomagajo pri ohranjanju zob in obzobnih tkiv (dlesni, . . .). Redni obiski pri ustnem higieniku so torej ključni za preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje parodontalne bolezni, najbolj razširjene kronične vnetne bolezni v razvitem svetu, ter za odkrivanje in preprečevanje nastanka zobnega kariesa ter preprečevanje nadaljnjega razvoja že začetnih sprememb. Ustni higienik opravlja tudi pomembne kurativne postopke na obzobnih tkivih, ko se bolezen že razvije.
.
Zakaj k ustnem higieniku in ne k zobozdravstvenemu asistentu? Kako redno ga velja obiskati?
Danes je veliko ljudi prepričanih, da brezhibno skrbijo za svojo ustno higieno, ko pa obiščejo ustnega higienika ugotovijo, da so opremljeni z napačnimi informacijami, njihova ustna higiena pa je precej pomanjkljiva. V Sloveniji obstaja samostojen poklic ustnega higienika od leta 2005, v tujini pa ustni higieniki, v tesnem sodelovanju z zobozdravniki, delujejo že desetletja. Trenutno v Sloveniji deluje le okoli 50 diplomiranih ustnih higienikov z opravljenim strokovnim izpitom. Nestrokovno odstranjevanje trdih zobnih oblog, ki jih ne opravi ustni higienik, lahko povzroči poškodbo tako mehkih obzobnih tkiv, kot tudi poškodbo trdih tkiv – zob; sklenine, zobovine ter cementa na korenini zoba. Pomemben poudarek delovanja ustnega higienika je sporočilo posamezniku in motivacija, zakaj in na kakšen način začne pravilno skrbeti za celotno ustno zdravje.
Ustnega higienika obiščite vsaj dvakrat letno, torej vsakih 6 mesecev. Dosledno in vsak dan upoštevajte pristope za nego ustne votline, potem, ko vas je o vsem potrebnem informiral in poučil. Z rednimi pregledi in obiski pri ustnem higieniku boste namreč ohranili vitalnost svojih naravnih zob in ohranili obzobna tkiva zdrava.

Kako dobro ali slabo pa sicer Slovenci skrbimo za ustno higieno?
V Sloveniji se počasi, a vztrajno prebuja zavest, da smo za svoje zdravje odgovorni sami in da je za posameznika najbolje, da se giblje v varnem območju preventive. V zadnjih dveh letih smo bili priča težjemu in v določenem obdobju celo onemogočenemu dostopu do zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev. Kar je bilo morda dobrodošlo, saj so ljudje postali bolj budni, odgovorni in kritični do svojih neprimernih razvad in navad ter odnosa do svojega telesa, tudi kar zadeva ustno higieno.
Preventiva je za ustno in splošno zdravje, tako za posameznika kot družbo, ne le koristna, ampak tudi najcenejša. Dosledno in vsakodnevno izvajanje ustne higiene in redno obiskovanje tako zobozdravnika kot ustnega higienika postajata družbena norma.

Kako higiena zob vpliva na naše zdravje? Kaj bi morali vedeti o ustni higieni, pa v splošnem ne vemo?
Ustno zdravje je neločljivi del splošnega zdravja, dobrega počutja in kakovosti življenja. Zato je pomembno, da govorimo o ustni higieni oz. negi ustne votline in ne le o higieni zob. Zobje pravzaprav predstavljajo le 30 % vseh površin ustne votline, ki jo je treba (o)čistiti. V ustih so še druge anatomske strukture, ki jih je potrebno enako skrbno (o)čistiti in negovati; to so jezik, dlesni, ustna sluznica . . . Zakaj?
Če se mikroorganizmi in njihovi metabolni produkti v povečanem številu zadržujejo na površinah naših obzobnih tkiv (ob dlesninem robu okrog zoba), neposredno povzročajo bolezni krvno-žilnega sistema, nekajkrat povečajo verjetnost za nastanek miokardnega infarkta in možganske kapi, revmatizma, poslabšajo zdravje bolnikov s sladkorno boleznijo, lahko povzročajo tudi aspiracijsko pljučnico, aterosklerozo in pomembno vplivajo na nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni. Tudi verjetnost za neplodnost in prezgodnji porod s prenizko težo novorojenčka je nekajkrat povečana na račun slabega zdravja ustne votline. Usta namreč predstavljajo vstopno mesto v prebavno cev in so torej tesno povezana z vsemi organi, zato nam stanje zob in obzobnih tkiv lahko pove veliko o našem zdravju. Ustno zdravje je torej nadvse pomembno.
.
Kje se lahko naučimo pravilne tehnike umivanja zob?
Pomemben poudarek delovanja ustnega higienika pri odraslih je sporočilo posamezniku in motivacija, zakaj in na kakšen način naj začne pravilno skrbeti za celotno ustno zdravje, obzobna tkiva in druge strukture v ustni votlini. Pomembno je, da ustno votlino temeljito umijemo vsaj dvakrat dnevno – zjutraj in zvečer. Z ustrezno jutranjo nego ne le odstranimo toksine, ki so se v ustih nabrali tekom noči, temveč tudi zbudimo celo telo.
Sama denimo zjutraj postrgam jezik z bakrenim strgalom in z žvrkljanjem oljnega pripravka, ki nase veže bakterijske, poskrbim za pomemben del razstrupljanja. Nato temeljito izperem usta s toplo vodo ali slano raztopino. Pol ure do uro po zajtrku pa še poščetkam zobe in očistim medzobne prostore. Čez dan ščetkam zobe redkeje, največkrat po obrokih očistim medzobne prostore z zobno nitko. Čiščenje ustne votline zvečer je zelo pomembno, celo nujno, saj je stanje v ustih ponoči, zaradi manjšega izločanja sline, bolj kislo in s tem ugodno za razmnoževanje manj želenih bakterij v zobnih oblogah na neočiščenih zobeh.
.
Katere so najpogostejše napake, ki jih delamo pri umivanju zob?
Vsi poznamo osnovna priporočila, ki govorijo o rednem ščetkanju dvakrat dnevno in uporabi zobne nitke vsaj enkrat dnevno. Že ob teh osnovnih navodilih velja izpostaviti nekaj dodatnih nasvetov in razumevanja. Zobe velja čistiti nežno, brez prevelikih pritiskov. Namesto srednje ali trde uporabite mehko zobno ščetko. Prav tako zob ne ščetkajte takoj po obroku, saj večina hranil in pijač povzroči lokalno zakisanje ustne votline, zato je ščetkanje priporočljivo odložiti vsaj za pol ure. Če začutite potrebo po čiščenju zob kmalu po jedi, usta raje večkrat sperite s toplo vodo. Poskrbite da so vaše zobne ščetke na suhem prostoru, najbolje zunaj kopalnice. Večkrat jih izpostavite sončnim žarkom, da se dobro posušijo. Poleg tega si zobna ščetka vsakega posameznega družinskega člana zasluži svoj kozarček. Za ohranjanje zdravih dlesni in preprečevanje bolezni obzobnih tkiv in zobne gnilobe je najbolj pomembno vsakodnevno čiščenje medzobnih prostorov z zobno nitko in/ali medzobnimi ščetkami. Manj primerna pa je uporaba lesenih zobotrebcev, saj vam lahko poškodujejo dlesni.
.
Obstajajo pri ustni higieni kakšne bližnjice?
V ustni higieni preprosto ni bližnjic. Še najboljša bližnjica je preventiva, ki prihrani čas, denar in bolečine, ki sicer nastanejo pri poškodovanih zobeh in že prizadetih obzobnih tkivih. Zadnje desetletje so v modi tudi električne zobne ščetke.
.
Priporočate ali odsvetujete njihovo uporabo?
Električna zobna ščetka ni primerna za vsakogar, odsvetujem jo ljudem, ki imajo tanek biotip dlesni. Električna zobna ščetka ne deluje bolje kot navadna ročna zobna ščetka. Morda je že res, da z njo hitreje očistimo zobe, vendar pri uporabi električne zobne ščetke veliko ljudi dela napako, da z njo pritiska ob zobe, namesto da bi le nežno drseli po površini. Prav tako uporabo električne zobne ščetke odsvetujem zdravim otrokom, saj otroci z vsakodnevno vajo ščetkanja razvijajo motoriko finih gibov.
Dobra alternativa so t. i. *ionske zobne ščetke. Čiščenje z ionsko zobno ščetko je zelo učinkovito tudi brez zobne paste, saj negativni ioni, ki prihajajo iz ščetke, pretrgajo vez med zobom in zobnimi oblogami, zaradi česar je odstranjevanje zobnih oblog učinkovitejše in enostavnejše.
.
Ste tudi »mati« oziroma avtorica zobnega škrata Svetlina Sijajnega. Kaj je njegovo poslanstvo?
Zobni škrat Svetlin Sijajni je ambasador ustne preventive, je poln modrosti in znanj o ustnem zdravju. Te modrosti in znanja otrokom, staršem in drugim vzgojiteljem pripoveduje/prikazuje ter vzpodbuja na enostaven in zabaven način v poučnih avdio-video zgodbah. Vsebina temelji na ozaveščanju in izobraževanju staršev in otrok, kako s preventivnimi pristopi skrbijo za ustno zdravje in s tem pomembno vplivajo tudi na splošno zdravje. Svetlin tako otroke in starše nauči, kako pravilno umivati zob(k)e, da ostanejo zdravi, kako pravilno dihati, da se čeljusti primerno razvijejo in se zobje uvrstijo na pravo mesto ter kako poteka prvi obisk pri zobozdravniku, pedontologu in kdo je ustni higienik.
.
Kako so Svetlina sprejeli otroci?
Otroci so nad Svetlinom navdušeni, saj je zelo prikupen in z načinom podajanja vsebin deluje zelo pomirjajoče. Tudi starši delijo navdušenje, saj so s Svetlinovo pomočjo bolj učinkoviti pri skrbi za ustno zdravje svojih otrok. V njem vidijo pomočnika in motivatorja, ki otroke vzpodbuja k umivanju zobkov in vsem drugim pomembnostim zobozdravstvene vzgoje. V svojih zgodbah Svetlin izobražuje predvsem starše, ti izvedo veliko novega in koristnega, skupaj z otroci pa skozi pravljični jezik vpijajo to znanje. Zgodbe nagovorijo tudi otroška čustva, kot npr. morebiten strah pred prvim obiskom zobozdravnika in tako
pripravijo otroka na prvi obisk in želeno sodelovanje že doma.
.
Bo Svetlin dobil družbo npr. še kak drug lik?
Svetlin že ima družbo, seveda pa na svoji poti pridobiva nova poznanstva. Njegovi tesni prijatelji so zobne miške in zobne vile ter zobni palčki in druga čarobna bitja, pa seveda številni drugi ljudje in zobozdravstveni strokovnjaki.
.
.